SOLATA,KI SE JE POLŽ NE DOTAKNE,NITI ZA ČLOVEKA NI DOBRA.
Intervjuji, 8. 10. 2013 -Luciano Lozio

Z neprimerno prehrano si vsak dan sproti uničujemo črevesno floro, trdi italijanski farmakolog Luciano Lozio, eden tistih, ki na svetu največ vedo o delovanju telesnega organa, za katerega večina sploh ne ve, da ga ima. To je mikrobiota, ki jo sestavljajo vse bakterije v našem črevesju. Ta skrivnostni organ tehta skupaj dvakrat več kot srce, približno 1,6 kilograma. Tudi oživčeno je črevesje mnogo bolj kot srce. Verjetno ne naključno, pravi Lozio in se čudi, da tega, po njegovem mnenju najpomembnejšega organa v našem telesu, nihče ne proučuje. Razen njega, seveda.

Luciano Lozio vodi raziskovalni inštitut za farmakologijo in biofiziko prehranjevanja v Monzi v Italiji. O črevesnem ekosistemu in o tem, kako izkoristiti metabolizem probiotičnih bakterij za zdravljenje bolezni, pa poučuje tudi bodoče zdravnike na univerzi v Palermu. (Foto: Leo Caharija)

* Kaj raziskujete na vašem inštitutu v Monzi?
“Raziskujemo, kako živila in hranilne snovi v njih vplivajo na človeka in kako ga lahko krepijo in zdravijo. Zanima nas kvaliteta živil, predvsem pa bakterije v njih, kajti človek zaužije bakterije skupaj s hrano.”

* Kaj od tega je najbolj zanimivo za širšo publiko?

“Vsak človek, naj mu je to všeč ali ne, mora vsak dan jesti. In tisti, ki uživa slabo hrano, mu gre v življenju slabše. Nepravilna prehrana je vzrok mnogih bolezni. Če pa se človek prehranjuje dobro in bakterije v črevesju dobro delajo, lahko prepreči in pozdravi več bolezni, kot bi si mislil.”

* Raziskujete torej živila?

“Vsekakor ne prirejam kuharskih tečajev. (smeh) Učim pa, katera živila naj človek izbere, da bo njegovo črevesje dobro delovalo. Če venomer jeste eno in isto hrano, recimo testenine ali živalske maščobe, se bo v črevesju pospešeno razvil določen tip bakterij. Porušeno ravnovesje pa lahko povzroči celo vrsto problemov, od debelosti, diabetesa, alergij, astme, glavobolov, pa vse do degenerativnih bolezni, vnetij in tumorjev. Tisti, ki uživa dobro hrano, pa bo zdrav. Govorim o uživanju določene vrste hrane daljše obdobje.”

* Kakšno je stanje črevesja povprečnega človeka, ki uživa za ta čas običajno dieto?

“Tragično. Poleg zdravil, ki jih uživa, je zelo verjetno, da uživa tudi povsem sterilno hrano. Solata, ki se je polž ne dotakne, niti za človeka ni dobra. Prav tako ne jajca, ribje meso ali jabolka brez črvov in mikroorganizmov. Taka hrana vsebuje ogljikove hidrate, maščobe in proteine, z biološkega stališča pa je mrtva. Hrani lahko samo smrt. Biološka hrana pa je živa. Solata mora v dveh dneh začeti gniti. Če je po treh ali štirih dneh enaka kot prvi dan, za nas ni dobra. Dobra je le za tistega, ki jo drago proda. Tudi vsa predelana hrana v raznih embalažah je sterilna.”

* Torej pri hrani najprej ločite, ali je živa ali mrtva?

“Da. Hrana lahko zdravi mnoge, tudi zelo resne bolezni. Presenečeni bi bili, koliko dobrega lahko stori. Ampak mora biti živa. Še pred kratkim so domnevali, da je rodov bakterij 500. Pred dvema letoma so mislili, da jih je 1000, letos julija pa so jih našteli 4075. Bakterij je torej ogromno, ravnovesje med njimi pa je temelj zdravja. Pomislite, da na našem podplatu živi 200 različnih rodov glivic. Če so v ravnovesju, za njih niti ne vemo. Če pa se ravnovesje poruši, imamo probleme, ker se naselijo med prsti in drugod.”

* Koliko bakterij živi v našem črevesju?

“Uf, to je velika številka! 100.000 milijard ali 10 na 14. potenco. V vsem telesu pa jih je 10 na 16. potenco. Bakterijskih celic v črevesju je desetkrat več kot vseh celic v našem telesu. Bakterije so torej pomembnejše od nas samih. Človek ne more preživeti brez bakterij.”

* Zakaj ne?

“Človek ima 30.000, bakterije pa 8 milijonov genov. Te vojne ne moremo dobiti.”

* Kaj se torej dogaja v črevesju bolnega človeka?

“Črevesje je, razvojno gledano, naš prvi in tudi najbolj enostaven organ. Vsi ostali organi so z njim povezani in so mu podrejeni. Črevesje je torej naš najpomembnejši organ, ki vpliva na stanje vseh drugih organov. Če vas boli trebuh, ne morete normalno razmišljati. Razdražljivi ste, povsem se spremenite. Zato človeka, ki ga želimo prositi za uslugo, povabimo na večerjo. Najprej poskrbimo za trebuh, potem šele za vse ostalo. Tudi pri boleznih je enako. Če se nam na očesu naredi ječmen, je vzrok v črevesju. Če okulist ne pozdravi črevesja, se tudi oko ne bo zacelilo. Zato je tako zelo pomembno, s kakšnimi hranili in katere bakterije hranimo. Neravnovesje v črevesju povzroči, da se v telesu pojavi določen simptom, tam kjer ima pač človek šibko točko.”

* Zakaj se simptomi pojavijo drugje in ne v črevesju?

“Ker je črevesje tako pomemben organ, da si enostavno ne more privoščiti bolezenskih simptomov. Zato jih prenese na druge organe. Ko govorim o črevesju, mislim na tanko črevo. To je bistveno za življenje. Človek lahko živi brez želodca ali debelega črevesja, brez tankega črevesja pa ne. Srce, pljuča ali jetra lahko presadimo, tankega črevesja ne. So poskušali, pa ni šlo. Nekaterim predebelim ljudem so skušali pomagati tako, da so jim odrezali del tankega črevesja. Končalo se je slabo, saj jim morajo zdaj dovajati hranila direktno v žilo. Naj to ponazorim s primerom. Ko človek polni želodec, je to podobno, kot bi v trgovini polnil voziček. Ampak to še ni hranjenje. Hranjenje se začne, ko človek v trgovini pride do blagajne in hrano zamenja za denar. V telesu se podobno zgodi, ko hrana pride v tanko črevo. Takrat zapusti zunanji svet in jo telo začne vsrkavati. Ne govorimo več o solati ali zrezku, pač pa o energiji v obliki sladkorjev, maščob ali proteinov. In če v črevesju ni pravih bakterij, je to kot bi v trgovini ne bilo nikogar na blagajni. Nastane kaos.”

* Koliko kalorij mora človek zaužiti?

“Odvisno, kaj počne. Ampak jaz v kalorije ne verjamem! Štetje kalorij je zastarel in neprimeren sistem. Ni bistvo v tem, koliko pojemo, ampak koliko absorbiramo. Če imamo uničeno črevesje s preluknjanimi stenami, ne bomo absorbirali ničesar. Pri tem nam štetje kalorij prav nič ne pomaga.”

* Najprej je torej treba poskrbeti za zdravo črevesje …

“Absolutno. Če bi mi hrano dovajali v žilo, bi natančno vedel, koliko določenih hranil sem zaužil. Če pa se hranim prek ust, tega ne morem vedeti. Ljudje tehtajo hrano in štejejo kalorije, vendar to ničemur ne služi. Sto gramov moke v obliki testenin v telesu deluje povsem drugače kot sto gramov moke v testu za pico. Trikrat več inzulina boste porabili, da boste prebavili pico kot testenine. Pa gre za isto število kalorij. Še en primer: ko jeste zjutraj, telo vsrka 30 odstotkov hranil. Opoldne jih absorbira 50, zvečer pa 100 odstotkov. Enak krožnik hrane torej lahko pomeni 300 ali 1000 kalorij. In naprej: če jeste testenine zjutraj, boste shujšali, ker jetra kurijo sladkorje. Če pa testenine jeste zvečer, ko telo iz sladkorjev ustvarja maščobe, se boste zredili.”

“Proti bakterijam se ne moremo boriti. Tudi če bomo dobili bitko, bomo na koncu izgubili vojno. Če ne prej, nas bodo pojedle, ko bomo umrli.” (Foto: Leo Caharija)

* Kako naj bi torej čez dan potekalo naše prehranjevanje?

“Glede na našo fiziologijo naj bi zjutraj jedli veliko. Za zajtrk lahko pojeste vse, kar želite. Za kosilo lahko jeste testenine ali meso, vedno z veliko zelenjave. Med obroki je priporočljivo jesti veliko sadja. Zvečer pa zelenjavno mineštro ali drugo hrano na žlico. Lahko tudi malo mesa. Vse to do sedme ure zvečer; po tem ni priporočljivo več jesti. Po 17.30 telo začne proizvajati hormon GH, ki kuri maščobe. Ta hormon začne delovati uro po tem, ko zaspimo, vendar samo do polnoči.”

* Ali zaradi tega pravijo, da je dobro iti zgodaj spat?

“V starih modrostih je veliko resnice. Če gremo torej spat ob 9.30 ali 10. uri zvečer, bo GH lahko opravil svoje delo. In še nekaj: če zvečer jemo kruh, testenine ali druge ogljikove hidrate, inzulin zaustavi izločanje GH. To pa še ni vse. Ker telo slabo absorbira aminokisline, to še posebej pri otrocih vpliva na dolgoročni spomin. Kratkoročni spomin je vezan na presnovo sladkorjev, dolgoročni pa na presnovo proteinov. Ko se otrok skuša kaj naučiti na pamet, mu mama reče, pojdi spat, se boš zjutraj bolje spomnil. Stvari se morajo vtisniti v dolgoročni spomin. Če pa mama da otroku za večerjo testenine, se to ne bo zgodilo.”

* So raziskave, ki jih opravljate, temelj medicine bodočnosti?

“Proučujem uporabo določenih rodov bakterij za zdravljenje bolezni, tudi avtoimunih bolezni, tumorjev, težav s srcem in ožiljem, alergij, debelosti itd. Debelost so zdaj razglasili za vnetno bolezen. Pri tem je zelo pomembno vedeti, da ni mogoče uspešno spremeniti diete, če prej ne spremenimo črevesne flore. Žalostno, da na to nihče ne pomisli. Ljudje želijo shujšati in jedo manj, ampak ni učinka. K meni je prišla ženska, ki je decembra med prazniki jedla vse, s prvim januarjem pa je začela jesti samo sadje in zelenjavo. Po mesecu dni je izgubila menstruacijo. Sprememba prehrane je vplivala na hipotalamus, ki ni več razumel, kaj se dogaja. Ko je začela jesti tako kot prej, je bilo tudi z menstruacijo spet vse v redu.”

* Kaj bi morala storiti, preden je spremenila dieto?

“Predvsem bi morala to storiti postopoma. Hipotalamus ne mara drastičnih sprememb. Sicer pa bi morala vzeti bifidobakterije, ki so zelo pomembne pri presnovi sladkorjev iz sadja in zelenjave. Tako pa je razjezila bakterije, ki so prej jedle meso. Bakterije ne umrejo prav rade. Razjezijo se in izločajo strupe, da bi opozorile živčni sistem, da so lačne. Glede na to, koliko bakterij imamo v črevesju, bi se morali zavedati, da najprej jemo zaradi njih in šele potem zaradi sebe. Proti bakterijam se ne moremo boriti. Tudi če bomo dobili bitko, bomo na koncu izgubili vojno. Če ne prej, nas bodo pojedle, ko bomo umrli.” (smeh)

* Kje pa dobimo koristne bakterije, ki jih lahko naselimo v svojem črevesju?

“V hrani jih je žal bolj malo. Sicer pa jih dobimo v surovi zelenjavi. Problem je, ker so bifidobakterije anaerobne. Na odprtem ne preživijo, najdemo pa jih na primer v solati. Niso odporne na toploto, zato jih s kuhanjem uničimo. V našem črevesju imamo med 12 in 15 odstotki bifidobakterij in manj kot dva odstotka laktobacilov. Večina pripravkov, ki naj bi jih uživali, pa vsebuje laktobacile, torej so bolj ali manj nekoristni. Če karikiram, so bifidobakterije kot državna birokracija. Delajo zase, pa tudi za nas, zato jim pravimo dobre bakterije. Določen del populacije bakterij pač dela v “državnem sektorju”. Laktobacili pa so kot policija, ki preganja patogene bakterije. Veliko manj jih je kot ostalih državnih uslužbencev. Zakaj bi torej uživali več laktobacilov samo zato, ker jih je lažje proizvesti in so cenejši?”

* Ali s pripravki, ki naj bi jih uživali, mislite na razne jogurte, ki so dostopni na trgu?

“Vsaka žival ima svoje bakterije. Ko se pes slabo počuti, uživa travo. Na enak način mačka poskrbi, da dobi potrebne bakterije. Kravje bakterije dobro denejo kravam, ne pa tudi človeku. Ti jogurti bi torej bolj koristili kravam, mi pa bi morali poskrbeti za svoje bakterije. Bakterije v jogurtu dobro delujejo pri 43 in več stopinjah Celzija, v našem telesu pa je 37 stopinj, kar je zanje premalo. Nima smisla uživati bakterije, ki služijo drugim vrstam.”

“Debelost so zdaj razglasili za vnetno bolezen. Pri tem je zelo pomembno vedeti, da ni mogoče uspešno spremeniti diete, če prej ne spremenimo črevesne flore. Žalostno, da na to nihče ne pomisli.”

* Kako lahko izvemo, v kakšnem stanju je naše črevesje?

“To pa sploh ni težko. Iztrebke moramo pogledati, če potonejo ali plavajo na vodi ter kakšne barve in kakšnega vonja so. Če plavajo na vodi in so obilni, so bakterije dobro opravile svoje delo. Če pa po obroku postanemo zaspani in se moramo za pol ure uleči, pomeni, da črevesje slabo deluje in prihaja do zastrupitve z amoniakom. Druga enostavna stvar je pogledati usta. Včasih so zdravniki to redno počeli. Če je jezik na konici rdeč, imamo probleme z želodcem. Če je bel, imamo probleme z jetri. Če je rdeč pri korenu, imamo probleme s črevesjem. Če so usta vneta in imamo na jeziku odtise zob, je zelo verjetno vneto tudi črevesje.”

* Kako pa z bakterijami zdravite tumorje in druge težke bolezni?

“Poleg običajne terapije pacientu damo še zdravila, ki vsebujejo dva rodova bakterij in še eno substanco, ki aktivirajo produkcijo t. i. celic naravnih ubijalk. Te celice se hranijo s celicami tumorjev in pomagajo pri kemoterapiji. V laboratoriju smo odkrili še eno pomembno stvar: zdi se, da te bakterije pomagajo kemoterapiji, da selektivno odstrani bolne celice. Vendar to še raziskujemo.”

* Kako izbrati dober probiotik?

“Težko. Za običajnega človeka je to skoraj nemogoče. Kar pa ne pomeni, da njegov zdravnik ali lekarnar o tem vesta kaj več. Na tem področju vlada velika zmeda. Probiotiki so trenutno v modi, zato vsi želijo svoj kos pogače. Na tržišču imate na primer jogurte, za katere obljubljajo, da zmanjšujejo napihnjen trebuh. Vendar pa iste bakterije, ki v črevesju zmanjšujejo količino plinov, pomagajo pri absorpciji sladkorja. Ljudje jih jedo, da bi shujšali, v bistvu pa ti jogurti redijo. Pomembno je tudi vedeti, da potrebujemo milijardo bakterij, da bi uspešno naselili kolonijo v črevesju. Če zdaj to primerjamo s količino bakterij v določenih jogurtih, ugotovimo, da bi jih morali vsako jutro pojesti približno 18 lončkov. Poleg tega je najbolje prodajana bifidobakterija v Evropi živalskega izvora, in torej človeku prav nič ne koristi. Vendar boste ta podatek na embalaži zaman iskali.”

* Je sploh smiselno uživati probiotike, če ne vemo, čemu pravzaprav služijo?

“Najbolje od vsega je poskrbeti za kvalitetno prehrano. Če nam to uspe, smo rešili problem. V svojem vrtu lahko vzgojimo zdravila za vse bolezni. Če pa živimo v stolpnici v mestu in nimamo svojega vrta, moramo uživati bakterije. Ampak moramo najti prave, kar pa ni lahko. Malo ljudi je, ki se na to res spozna. Edina knjiga na svetu, ki govori o tej tematiki, je moja. Prav tako sem trenutno edini na svetu, ki o teh stvareh poučujem na medicinski fakulteti. Nihče drug ne poučuje praktične uporabe točno določenih bakterij za rešitev točno določenega problema. Največja napaka, ki jo vsi počnejo, je, da z enim probiotikom zdravijo vse probleme. V resnici pa obstaja za vsak problem točno določen probiotik.”

* Je res, da antibiotiki uničujejo črevesno floro?

“Res. Patogenov ne uničijo vedno, dobre bakterije pa zagotovo. Zato bi morali po antibiotični kuri nujno jemati probiotike.”
* Kako pa na bakterije vplivata post in čiščenje črevesja, t. i. kolonhidroterapija?

“Post je zagotovo dobra stvar. Priporočajo ga vse religije. Čiščenje bi morali začeti od želodca navzdol, s probiotiki, predvsem z bifidobakterijami. Najprej je treba z določenimi bakterijami odstraniti vse kolonije in nato v črevesje naseliti bifide. Šele potem je smiselno z vodo očistiti debelo črevo. In tudi tu bi morali na koncu, z zadnjo pošiljko vode, vnesti primerne bakterije, torej laktobacile ipd. V tako urejeno črevo bodo seveda prispele tudi slabe bakterije, ampak ne bodo mogle priti do izraza. Poglavitno je torej razmerje med dobrimi in slabimi, med probiotičnimi in patogenimi bakterijami. Če se to ravnovesje poriši, podivjajo tudi bakterije, ki so sicer nevtralne, in problemi so tu. Stanje še poslabšujemo z zdravili, ki imajo močne stranske učinke, in s slabo dieto. Z neprimerno prehrano vsak dan sproti uničujemo črevesno floro. Zato je živa hrana bistvenega pomena za zdravje vseh organov v telesu, ne samo črevesja.”